Razstava Lutke in lutkarji v Šmartnem

Tokrat smo otvorili mojo fotografsko razstavo v Šmartnem pri Litiji v galeriji krajevne Knjižnjice.Fotografije so na temo lutk, ki so bile objavljene v knjigi Zasavskega muzeja Lutke in lutkarji. Tu pa je nekaj fotografij iz otvoritve.

Walter Wolf o Trbovljah in Trboveljčanu...

Med ogledom včerajšnjih Odmevov na plačljivi nacionalni televiziji me je presenetila trditev poslovneža, ki naj bi bil vpleten v afero Patria, o človeku ki je iz Trbovelj in mu primanjkuje kisika v glavi. Tako se je namreč izrazil Wolf o človeku, ki naj bi mu preprečil okroglo mizo na Delu, kjer bi znan poslovnež spregovoril o resnici kot jo vidi on. Hmm, kdo je torej ta poslanec v DZ RS, ki prihaja iz Trbovelj?

Golaž

Kraj dogajanja : Gabernik, občina Škocjan, Dolenjska.

Kotel z gorilnikom na plin

Res je, kuhali smo golaž. In to tistega pravega v bakrenem kotlu. Vse skupaj pa se je začelo z darilom mojemu očetu za 60. rojstni dan. V dar je dobil ročno izdelan kototiček s postavkom, ki je kar klical po tem, da ga napolnemo s sestavinami za golaž. Tako je bilo treba najti le še kuharja, in tega posla se nisem niti najmanj branil. Pravzaprav je bila to moja prva kuha v kotlu. Za pripravo sem uporabil dobra 2 kilograma mladega govejega mesa - bočnika in prav toliko čebule. Sesekljal sem čebulo, jo prepražil, dodal česen in ostale golaževe začimbe, paradižnikovo mezgo in pelate, malo domačega cvička in solill. Glede na to, da omake nisem pretlačil sem še malo pokuhal, da se je čebula dobro razpustila. Dodal sem meso in ga dušil dokler ni postalo mehko. Po občutku sem omako redčil z vodo in vinom. Malo pred koncem kuhanja sem dodal še narezano papriko in po treh urah kuhe je bil golaž nared za postrežbo. Po pričevanjih udeležencev je tudi dobro teknil!

Imel sem tudi izdatno pomoč sodelujočih, sokrivcev za srečanje.

Vesela družba v pričakovanju na obed.

Golaž je kuhan.

Slovenija dežela tornadov?

Že nekaj časa doživljamo nenavadne vremenske pojave, ki v preteklosti na naših tleh niso bili pogost pojav. Ekstremna vročina, nalivi, veter, toča in povodni, nam tudi ponoči ne dajo mirno spati. Nekdaj je bilo značilno za točo, da pada čez dan, ko je pregreto ozračje, sedaj pa smo jo bili deležni ponoči ko nihče ni pričakoval. To se vidi na tem radarskem posnetku:

Ne dolgo tega sem tedaj v kinu gledal ameriški film The day after tomorrow in vsebina se mi je tedaj zdela čista znanstvena fantastika, toda odkar sem bil priča v Litiji toči velikosti pomaranče ugotavljam, da smo resno spremenili zemeljsko atmosfero.

Toča v Litiji 2006 (foto: arhiv net)

Nekaj dni nazaj sem se peljal po Savinjski dolini in posnel tale prizor. Tudi to je Slovenija!

http://www.kvarkadabra.net/article.php/2004042718192588

In kot pravi Lučka Kajfež Bogataj: Ekstremni vremenski pojavi postajajo naš vsakdanjik...

Kajakaši v Tacnu

Konec prejšnjega meseca se je v Tacnu zopet dogajalo. Zbrani so bili najhitrejši kajakši sveta na čelu z našim favoritom Petrom Kauzerjem. Le ta je prvič na domači progi slavil naslov najboljšega v konkurenci. Glede na vročino se takšna osvežitev prav prileže, če ne drugje pa na fotografijah.

Downhill Javor 2008

Dogajalo se je prejšnji konec tedna na Planini nad Trbovljami. Bilo je videti marsikaj, česar si jaz niti slučajno nebi upal. Si predstavljate s polno hitrostjo po hudem klancu drveti po gozdni potki, preraslimi s koreninami in posejanimi s pravimi skalami? To počnejo ti adrenalinski odvisneži na tej in podobnih tekmah v disciplini Downhill. Prav zaradi atraktivnosti tega športa je ogled tekme posebej zanimiv, za nekatere tekmovalce pa prav boleč, ko si ob padcu, če imajo srečo zlomijo samo kakšno ključnico in nejevoljni končajo za tisti dan. Naj omenim da je tokrat zmagal domačin Jan Cestnik Cec z veliko prednostjo pred ostalimi v kategoriji moški absolutno. Fotografiranje športnih prireditev pa sodi med bolj zahtevne teme, saj za dobro fotografijo potrebuješ visoke osvetlitvene čase, kar pa je v gozdu brez dodatne bliskavice in višje iso občutljivosti skoraj nemogoče. Vendar prav to je čar in gonilo za željo po čimboljši fotografiji.

zmagovalec CEC v zadnji vožnji.

Pogled zviška

Praznično sredo Dneva samostojnosti sem izkoristil za pogled z višine. Le tega mi je omogočil Borut, ki se mu hkrati tudi zahvaljujem za odlično in varno vožnjo ter mu pošiljam pozdrav v Afriko. Poleteli smo z Velenjskega letališča s športnim letalom Piper. Res da ni bila najprimernejša vidljivost, saj je bilo veliko vlage v zraku in posledično zelo soparno vreme, vendar je klub temu nastalo nekaj fotografij. Kot posebno doživetje naj omenim letenje po dolini reke Savinje preko Laškega in po dolini reke Save do Zagorja. Vračali smo se čez Sv. Planino, kjer smo uzrli posledice strmoglavljenega Antonova, Čemšeniško planino kjer smo pozdravili pohodnike, pa preko Vranskega nazaj v Velenje.