Energetika

Ker že nekaj časa nisem delal nočnih fotografij, so me prejšnji teden zasrbeli prsti, tako, da sem se zvečer zapeljal proti Dobovcu in našel tale prizor. Med tem naj omenim, da sem imel namen fotografirati že dan prej, vendar so me na poti na Planino, z "letečo policijo" ustavili trboveljski policisti in mi med drugim dali tudi alkotest. Nisem napihal toliko, kot bi bilo treba za kazen. Imel pa sem občutek, da mi policista nista vrjela da sem bil namenjen na nočno fotografiranje. Kakorkoli že dosegla sta to, da se tistega večera nisem lotil fotografiranja, saj po takšnem Hollywoodskem srečanju pač človek izgubi vzgib za takšno delo.
Noč ima svojo moč, mraz pa tudi. Z ozeblimi prsti sem pofotkal še nekaj variacij na to temo in se spustil proti toplemu domu.

Zrejlo je žito

Pri iskanju datotek ob nedavnem sesutju oken, sem med drugo datotečno šaro našel tudi tole fotko, ki je sicer nastala že nekaj let nazaj, vendar me je spomnila na lep trenutek, ki sem ga doživel ob bučnem grmenju, ki je prihajalo iz smeri Krvavca. Hmm, upam da bom še ta mesec užil zimsko idilo na tem vrhu začetka Kamniških alp.

Koroška, Mežica, Kope

Prejšnjo soboto smo s člani Fotokluba Hrastnik obiskali Koroško. Zelo zanimiv je bil ogled rudnika Mežica, ki je odprt za turistične predstavitve. Za tiste, ki ste bili kdaj v zasavskih rudnikih naj povem, da je Mežiki pravo nasprotje. Že sama barva kamenin priča, da je bil to rudnik kovin in mineralov, saj so rovi svetli od barve kamenin, pa tudi zrak je čist in brez nevarnih plinov. Postreženi smo bili s pravo rudarsko malico, ajdovimi žganci in belo kavo z ocvirki. Vsekakor priporočam ogled! Prvič pa sem bil tudi na Kopah. Planina ponuja svež zrak s čudovitim pogledom ter srednjegorsko vegetacijo. Ob sprehodu po planini smo bili na robu nižinske megle in gorske jasnine. Nastalo je nekaj dopadljivih fotografij zadnjih jesenskih dni konec oktobra 2008.

Prispevek o razstavi na ATV

Razstava Lutke in lutkarji v Šmartnem

Tokrat smo otvorili mojo fotografsko razstavo v Šmartnem pri Litiji v galeriji krajevne Knjižnjice.Fotografije so na temo lutk, ki so bile objavljene v knjigi Zasavskega muzeja Lutke in lutkarji. Tu pa je nekaj fotografij iz otvoritve.

Walter Wolf o Trbovljah in Trboveljčanu...

Med ogledom včerajšnjih Odmevov na plačljivi nacionalni televiziji me je presenetila trditev poslovneža, ki naj bi bil vpleten v afero Patria, o človeku ki je iz Trbovelj in mu primanjkuje kisika v glavi. Tako se je namreč izrazil Wolf o človeku, ki naj bi mu preprečil okroglo mizo na Delu, kjer bi znan poslovnež spregovoril o resnici kot jo vidi on. Hmm, kdo je torej ta poslanec v DZ RS, ki prihaja iz Trbovelj?

Golaž

Kraj dogajanja : Gabernik, občina Škocjan, Dolenjska.

Kotel z gorilnikom na plin

Res je, kuhali smo golaž. In to tistega pravega v bakrenem kotlu. Vse skupaj pa se je začelo z darilom mojemu očetu za 60. rojstni dan. V dar je dobil ročno izdelan kototiček s postavkom, ki je kar klical po tem, da ga napolnemo s sestavinami za golaž. Tako je bilo treba najti le še kuharja, in tega posla se nisem niti najmanj branil. Pravzaprav je bila to moja prva kuha v kotlu. Za pripravo sem uporabil dobra 2 kilograma mladega govejega mesa - bočnika in prav toliko čebule. Sesekljal sem čebulo, jo prepražil, dodal česen in ostale golaževe začimbe, paradižnikovo mezgo in pelate, malo domačega cvička in solill. Glede na to, da omake nisem pretlačil sem še malo pokuhal, da se je čebula dobro razpustila. Dodal sem meso in ga dušil dokler ni postalo mehko. Po občutku sem omako redčil z vodo in vinom. Malo pred koncem kuhanja sem dodal še narezano papriko in po treh urah kuhe je bil golaž nared za postrežbo. Po pričevanjih udeležencev je tudi dobro teknil!

Imel sem tudi izdatno pomoč sodelujočih, sokrivcev za srečanje.

Vesela družba v pričakovanju na obed.

Golaž je kuhan.